Današnji obisk najvišjega haloškega vrha

Tako sem se kar odločil, da stopim na najvišji haloški vrh! Vreme je bilo solidno, jasno z malce oblaki a potem se jih je pokazalo precej več. Bilo pa je prekleto vetrovno, in liste je letalo povsod, zagrozil mi je tudi dež, vendar je bil lažni alarm.



Prva markacija, lepo označena pot zato pa kar pot pod noge!




Prišel sem iz Žetalske smeri, Rudijev dom še me trenutno ne zanima, zato zavijem direktno proti vrhu!




Tale jeklena vrv mi je bila prav v pomoč pri vzpenjanju na vrh!




Skale tik pod vrhom.




Pogled proti Hrvaški iz vrha Donačke.




Kje pristane vso to listje? Ko sem iz vrha pogledal v dolino, se je v soncu listje svetlikao, zgledalo je kot snežinke.




Križ na vrhu, zraven leži star križ, ki se je v premočnem neurju zrušil.




Prelep pogled proti Rogaški Slatini in Boču.




Slika nastala ob spuščanju proti koči.




Moja postojanka! Rudijev dom.




Nabiranje moči za odhod proti domu.




In še zadnja fotografija iz vračanja proti domu.